V začetkih ameriške izdelave sladoleda je bila zamrznjena sladica pakirana v velikih kovinskih pločevinkah. To je bilo zato, ker ljudje sladoleda, zanimivo, niso jedli doma, temveč v priljubljenih javnih prostorih in sladoledarnah. To je bil čas prohobicije v začetku 20. stoletja. Takrat so tudi pakiranja sladoleda bila drugačna kot danes.

V tridesetih letih, ko so tudi zamrzovalniki postali dostopni širši populaciji, pa so si tudi kupci zaželeli, da bi sladoled hranili doma. Rešitev so predstavljale preproste kvadraste škatle, ki so bila izdelana iz kartona in so predstavljala pakiranja v katerih je bil shranjen sladoled.

Tak tip pakiranja nikakor ni bil tetrapak, saj je bil ta izumljen šele leta 1951. V čem so torej najprej pakirali sladoled?

Zaradi lažje predstave si bomo ogledali primerek iz ameriških tovarn, saj je bila proizvodnja pakiranega sladoleda tam prva in takorekoč najboljša.

Tipi pakiranja komercialnega sladoleda nekoč

Na zgornjem videoposnetku iz ameriške tovarne sladoleda Breyers v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, lahko vidite točno to – zamrznjene sladoled zapakiran v papirnate škatle za 5 pintov (približno 2,85l banjice). Zdaj tako pakiranega sladoleda pač ne boste našli.

Kvadratne kartonaste škatle so začele nadomeščati okrogla pakiranja (ravno tako so vidna na zgornjem videoposnetku). Okrog devetdesetih let pa so škatle sladoleda postale nekakšen miks okroglih in kvadrastih – v sladoledni industriji se jih je oprijem vzdevek “squround”. To bi pomenilo embalažo, ki ima obliko telesa, ki jen nekaj med kvadratom in krogom.

Do leta 2003 je svetovno znana strokovna publikacija Dairy Foods omenjen tip pakiranja “squround” imenovala za “kralja” domačih pakiranj. Neuradno naj bi izdelek predstavljal najboljši in vsestranski paket za prodajo sladoleda (in tudi drugih tipov živil) za domov.

Squround – večina pakiranj sladoleda je prodana v tekšni obliki embalaže.

Kako je okrogla embalaža nadomestila kvadratno pakiranje sladoleda?

Premik proti zaobljenim in ne strogo kvadratnim oblikam pakiranja sladoleda, naj bi se zgodil deloma zato, ker sodobni modeli zaobljenih ali okroglih pakiranj poenostavljajo proizvodnjo. V nasprotju s škatlami, ki jih je bilo treba pred polnjenjem sestaviti, so cilindrično oblikovana pakiranja v obrat prispela pripravljena za uporabo – in tako je npr. še danes v večini sladolednih obratov.

Prav tako je vloga potrošnika oziroma njegove uporabniške izkušnje odigrala glavno vlogo pri oblikovanju novega pakiranja. Sladoled se namreč veliko lažje zajema iz zaobljenega pakiranja.

Tudi znanost naj bi bila bližje okroglemu pakiranju. Sladoledi pakirani v embalažo kvadratne oblike se topijo hitreje kot tisti, v krožno oblikovanih posodah. Tu pa naj bi posledica tičala v manjši povšrini – kvadratna posoda ima večjo površino kot okrogla! Čim večje je razmerje med površino in prostornino, hitreje se bo toplota iz sorazmerno toplega okolja, prenesla na sladoled. In tukaj lahko vidimo, da različna pakiranja povzročajo hitrejše ali počasnejše taljenje!

Kako pakiranja sladoleda “premikajo meje mogočega”? Vsaj glede cene…

Gotovo ste se že navadili na nek točno določen sladoled. Naj gre za vanilijevega, čigar okus je prava bourbon vanilija, ali pa npr. najnovejšega pistacijevega sladoleda, ki ne vsebuje kančka živalskih živil. Cena igra tukaj ključno vlogo, embalaža pa ji pri tem pomaga.

Različna pakiranja živil so si med seboj zelo podobna. Določen tiš manipulacije z volumnom se dogajajo, tako da se volumen prilagaja ceni.

Kako?

Berite dalje!

V določenih obdobjih so cene določenih surovin smešno nizke, spet drugič pa nerazumno visoke. Surovine za izdelavo sladoleda pa so največkrat sladkor, mleko oziroma smetana in arome. Določen del stroškov pri proizvodnji sladoleda pa predstavlja tudi embalaža. Ta ima, kot smo do sedaj videla različne oblike, pakiranja pa so navadno vezana tudi na proizvajalca, saj ima ta zanje prilagojene linije oziroma obrate.

Če se cena določene surovine zviša, ima proizvajalec na voljo 3 možnosti:

• ne ukrene ničesar – v tem primeru bo povišane stroške surovine sam kril; to je navadno tudi prvi odziv proizvajalcev;
• zviša ceno izdelka – v tem primeru vse stroške prevali na kupca, s tem pa tvega, da ga izgubi,
• zmanjša količino pakiranja – v tem primeru cena pakiranja ostane ista, volumen pa se zmanjša.

Če torej imamo v navadi, da izberemo točno določen sladoled, ali smo pozorni na to, da je pakiranje vedno isto? Če nismo, smo si sami krivi! Noben proizvajalec namreč ne oglašuje, da je spremenil količino pakiranja.

Spreminjanje pakiranja volumna sladoleda se dogaja s premikanjem dna proti vrhu. Na ta način se ohranja prvotno embalažo, ki je na izgled popolnoma enaka, vendar vsebuje manj volumna!

Še tisti, ki so navadno pozorni na cene, mogoče spremenjenega volumna pakiranja niti ne bodo opazili pri nakupu. Največkrat bo spremembo pakiranja kupec odkril kasneje, z zamudo.

“optimizacija” volumna pakiranja sladoleda, sploh v okroglih pakiranjih, je neverjetno lahka – spodnji rob preprosto pomaknete bolj proti vrhu in na ta način bo pakiranje izgledalo popolnoma enako – od zunaj. Sprememba bo navedena na prodajni količini, kjer torej mora biti, zunanjost, vključno z grafiko, izgledom in vsem ostalim, pa bo ostalo popolnoma nespremenjeno.

Kdo vse se poslužuje pakiranja sladoleda za domov?

Največkrat se pakiranja sladoleda za domov poslužujejo večji proizvodni obrati. Ti, razumljivo, lahko za večje količine tako surovin kot embalaže dobijo ugodnejše popuste, pa tudi hitreje izdelajo in na trg plasirajo takšne vrste sladoled. Podoben sladoled nekatera podjetja ponujajo tudi vsem tistim, ki bi radi sladoled prodajali, nimajo pa denarja za nakup pasterizatorja in stroja za sladoled. Takšen sladoled je pakiran v plastično embalažo, ki se kot ulita usede v inox  gn posode in je z njo celo združljiv.

Nekateri proizvajalci izdelujejo že pripravljen sladoled. Na sliki zgoraj lahko vidite, da je PVC posoda vstavljena v GN posodo (rdeč okvirček).

Četudi v večini primerov za predpakiranimi sladoledi stojijo večji, skorajda že tovarniški proizvajalci, veliko, tudi majhnih sladoledarjev, razmišlja o pakiranju sladoleda za domov. Najpriljubljenejši tip za takšno postrežbo so pravokotna pakiranja stiroporastih škatel, ki nudijo odlično razmerje med kakovostjo in ceno.

Zaradi ročnega manipuliranja z njimi so počasnejše za pakiranje, vseeno pa omogočajo, da kupec z njimi sladoled odnese domov.

Pred kratkim so se na trgu začele pojavljati tudi posebne “glave” za določen tip strojev za sladoled – in te omogočajo praktično doziranje v manjše posodice. Operator lahko izbere količino, ki jo želi pakirati, pod glavo pa namesti posodico oziroma tip pakiranja. Nato samo spusti ročko in stroj avtomatsko dozira točno količini v lonček.

Takšen tip pakiranja sladoleda za domov se resda ne more primerjati s popolnoma avtomatiziranim procesom v večjih tovarnah, gre pa vseeno za približek. In kdor izmed sladoledarjev bo želel dodatno raztegniti prodajo sladoleda se bo morda odločil in začel ponujati nekaj novega!

Kako na vse to odreagirajo kupci?

Težko je reči, vendar vseeno se nakazuje nekaj ključnih namigov, ki bodo morda krojili prihodnost pakiranja sladoleda.

Onesnaževanje je zagotovo na prvem mestu in kot kupec si vedno želimo, da bi izdelki bili razgradljivi. Ena izmed novejših tehnik, vsaj pri izdelkih s sladoledom je, da vsebujejo znak “razgradljivo” ali “biorazgradljivo”. Vse lepo in prav, dokler ne začnemo brskati po tem, da se bo zadeva razkrajala res doooolgo časa. Vendar, večina kupcev je s takšnim tipom pakiranja načeloma zadovoljna in bo, če bo posegla po njem, začutila neke vrste olajšanje!

Okolju prijaznejša embalaža je pri kupcih najbolj zaželena.

Privlačnost embalaže je prav tako pomembna. Opažamo, da veliko proizvajalcev predpakiranega sladoleda nagovarja vedno bolj nišne kupce – manjše serije specifičnih izdelkov, kot so npr. sladoled brez laktoze, veganski sladoled, sladoled s samo naravnimi sestavinami ipd. Pri tem ciljajo tudi na kupce z večjo kupno močjo.

Cena pa tudi vpliva na nakup. Kot prikazano na zgornjem primeru se cene surovin lahko odrazijo na količini v posameznem pakiranju, vendar te lahko proizvajalci in trgovci “umetno” spremenijo. Kupci to spoznajo, vendar načeloma že po opravljenem nakupu – in še to tisti, ki so zares pozorni! Vendar je takšnih “manipulacij malo”. Veliko trgovcev ima zakupljene količine, kar pomeni, da imajo proizvodnjo planirano za vsaj leto dni naprej. V primeru poskoka cen imajo zato za pripravo odgovora na to res veliko časa.

*** *** ***

Tako, upamo, da smo vam na kratko predstavili kako so se pakiranja sladoleda skozi čas spreminjala in zakaj torej prednjačijo okrogla in ne kvadratna. Čas proizvodnje in enostavnost za obdelavo je ključna. želimo vam, da bo enako veljalo tudi v prihodnosti, za vaš posel!

Zanimivo: Kakšen pekač za torto izbrati