Prah je eno izmed številnih pogostih onesnaževalcev zraka, ki ga običajno ustvarjajo različne dejavnosti (prah v industriji) in naravni viri. Naravna erozija tal, kamenja in peska je najpogostejši vir prahu. Drugi vzroki za prah v naravi oz. okolju so mikroskopski organizmi, prhljaj, cvetni prah in mikroskopski organizmi.

Drobni ali manjši prašni delci so običajno nevidni in povzročajo več škode kot veliki prašni delci, saj zlahka prodrejo globlje v pljuča. Fini delci se običajno absorbirajo neposredno v krvni obtok. Poleg naravnega pa obstaja umetni prah, ki je zelo pogost v urbanih območjih. To je posledica človekovih dejavnosti, največkrat pa nastaja v okviru različnih obsežnih industrijskih dejavnosti.

Na gradbiščih se generira ogromno prahu.

V prispevku preverimo, kaj prah sploh je, kako ga lahko dobimo v telo in zakaj je nevaren. Nato se osredotočimo na prah v industriji in reševanje problema ter njegovo odsesovanje.

Kaj razumemo pod pojmom prah?

Velikost prahu oz. prašnih delcev se razlikuje glede na to, ali so vidni ali nevidni. Manjši delci običajno ostanejo dlje v zraku, kar jim olajša nadaljnje potovanje. Po drugi strani pa veliki delci prahu ne ostanejo dolgo v zraku in padajo v bližino mest, kjer so nastali.

Velike delce prahu lahko zlahka opazimo v obliki prašnih plasti, ki se običajno usedejo na stvari, kot so motorna vozila in pohištvo. Ko gre za človeško telo, so večinoma ujeti v ustih in nosu, kadar koli vdihnemo. Drobni ali manjši prašni delci so običajno nevidni in povzročajo več škode kot veliki prašni delci, saj zlahka prodrejo globlje v pljuča. Nevidni fini delci se običajno absorbirajo neposredno v krvni obtok.

Kasko prah lahko poškoduje pljuča (VIR 1)

Kako prah vpliva na vaše zdravje?

Prašni delci na različne načine vplivajo na zdravje. Velikost in vrsta prahu pomagata določiti, kako strupen bo. Vendar se prašni delci, ki škodujejo človekovemu zdravju, običajno določijo glede na količino prahu, ki je prisotna v zraku, in od tega, kako dolgo je bil človek izpostavljen.

Ste vedeli, da prahu rečejo tudi nevidni morilec? Povzroči namreč tudi 10x več zdravstvenih težav kot poškodbe na deloviščih.

Preberite, kako lahko prah pride v/na vaše telo

Vdihavanje prahu v pljuča

Nekatere težave z dihanjem so običajno posledica večletnega vdihavanja prahu. Delci prahu, ki jih je mogoče vdihniti, so večinoma vidni s prostim očesom, vdihavamo pa seveda tudi nevidni prah. Delci, ki se na koncu ujamejo v grlo, usta, nos ali celo pljuča, povzročajo ogromno škodo za zdravje.

Kako je prah v industriji resnično nevaren (VIR 2)

Požiranje prahu

Dihalni trakt ima sluznico. Kadar prašne delce vdihnemo, se prah zelo enostavno ujame v sluz. Če sluzi ne izpljunemo in jo pogoltnemo vdihani prah konča v prebavnem traktu, kjer lahko povzroča resne okužbe prebavil. Poleg tega lahko delci pridejo tudi v krvni obtok in povzročajo ostale nevšečnosti.

Prah v očeh

Kadar se materiali, kot je les ali kovina, režejo, vrtajo ali brusijo in prašni delci pridejo v stik z očmi, lahko tako dražijo ali poškodujejo oči. Prašni delci lahko povzročijo še več škode, če vsebujejo kemikalije. Še posebej je to nevarno pri varilcih, vsak ki za svoje delo uporablja recimo tudi ne tako močan inverterski varilni aparat, lahk generira ogromno nevarnega kovinskega prahu.

Stik s prašno kožo

Koža je sicer največji organ človeškega telesa, vendar ni imuna pred prašnimi delci. Nekatere vrste prahu lahko povzročijo ne samo draženje kože, temveč tudi razjede kože. Prah, kot so epoksidne smole, lesni prah, steklena vlakna in kemikalije za obdelavo gume, lahko škoduje koži in povzroči kožni dermatitis.

Prah v industriji – najbolj nevarne vrste

Prah ni nikoli enak. Nekatere vrste prahu so običajno bolj škodljive kot druge. Raziskave so pokazale, da so nekatere zdravstvene težave povezane s pretirano izpostavljenostjo določenim vrstam prahu. Spodaj je nekaj vrst prahu, ki so nevarne in jih najdemo v različnih panogah.

Azbest

Ocenjujejo, da zaradi azbesta vsako leto umre približno 5000 delavcev, pri čemer je število večje od števila ljudi, ki so umrli v prometnih nesrečah. Približno 20 delavcev vsak teden umre zaradi izpostavljenosti azbestu v preteklosti. Azbest je v veliki meri prisoten v hišah, zgrajenih pred letom 2000.

Kadar se kateri koli materiali, ki vsebujejo azbest, poškodujejo, se namreč v zrak sprostijo vlakna, ki ob vdihavanju povzročajo hude bolezni.

Učinki teh bolezni običajno niso vidni takoj in ko so diagnosticirani, je že prepozno, da bi lahko ukrepali. Azbest lahko povzroči pljučnega raka, azbestozo, mezoteliom in odebelitev plevre.

Moka

Pri delu z moko je pomembno, da delavci preprečujejo dvigovanje oblakov prahu. Encimi, ki vsebujejo dodatke, kot sta amilaza in prah iz moke, so na drugem mestu, ko gre za pogoste vzroke za poklicno astmo.

Poleg astme prah moke povzroča tudi dermatitis. Tisti, ki delajo v mlinih, pekarnah in kuhinjah, imajo veliko možnosti, da bodo zboleli.

Žitni prah

Žitni prah je prah, ki nastane pri spravilu, ravnanju, sušenju, predelavi ali skladiščenju pšenice, koruze, ječmena, ovsa ali rži. Hkrati vsebuje dodatke ali onesnaževalce prahu, kot so spore gliv, ostanki pesticidov, bakterije, žuželke in ostanki žuželk ter endotoksin.

Obstajajo tudi druge vrste zrn, ki lahko zaradi izpostavljenosti prahu povzročajo tveganje za zdravje. Te vključujejo sirek, riž, grah, stročnice in različna oljna semena. Žitni prah povzroča poklicne bolezni dihal, kot je astma, ki sčasoma lahko vodi pri zaplete pri dihanju.

Lesni prah

Lesni prah je še eden glavnih vzrokov za astmo, zlasti za tesarje.

Podjetja, ki proizvajajo kakršen koli prah v industriji, morajo najprej zagotoviti, da so zaposleni na varnem in da so zanje ugodni delovni pogoji. Poleg tega je treba delavce poučiti o tveganjih, povezanih s prahom, da bodo lahko ustrezno poskrbeli zase.

Kako lahko delodajalci zaščitijo svoje zaposlene?

Obstajajo splošna pričakovanja delodajalcev, ki so jasno določena v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Namen tega zakona je zagotoviti, da delavci niso izpostavljeni neupravičenim tveganjem za njihovo varnost in zdravje, ki so posledica delodajalčevo delo.

• Prah na katerem koli delovnem mestu ima jasna načela in smernice za zaščito in odsesavanje prahu. Najpogosteje bo zadostovala rešitev v obliki ustrezne opreme, npr. primeren industrijski sesalec ali zahtevnejši sistemi. Odvisno od industrije.
• Poleg tega je bil nadzor nad zdravju nevarnimi snovmi COSHH (4) iz leta 2002 zasnovan tako, da delavce varuje pred izpostavljenostjo nevarnim snovem. COSHH delodajalcem omogoča nadzor nad tveganji, tako da jim poda okvir, ki temelji na oceni tveganja.
• Ne glede na ukrepe, ki jih delodajalec sprejme za nadzor izpostavljenosti prahu, morajo biti le-ti sorazmerni z morebitnim tveganjem za zdravje. Pomembno pa je opozoriti, da imata svinec in azbest svoje ločene predpise, zato v COSHH nista zajeti.
• Preprečevanje poklicnih nevarnosti je običajno učinkovito in cenejše, če se upoštevajo v fazi načrtovanja katerega koli delovnega mesta in delovnega procesa, ne pa pozneje, ko se uporablja kot nadzorni ukrep že obstoječih nevarnih razmer.
• Vse nove postopke, ki se izvajajo zlasti v tovarnah, je treba najprej načrtovati, da se nevarne snovi uporabijo le, kadar je to potrebno. Tudi odlična odsesovalna naprava kasneje ne bo pomagala, če prej ni bilo narejenega ustreznega načrta.

Kakšne količine prahu so lahko nevarne?

Večino ljudi običajno zanima, kakšne količine prahu lahko povzročijo nevarnost za zdravje. Najpogostejši odgovor je, da je to odvisno od vrste prahu. Obstaja določen prah, ki vsebuje podrobne omejitve izpostavljenosti na delovnem mestu, ki delodajalcem nudijo vodnik za nadzor izpostavljenosti.

Na primer silicijev prah, ki ga pogosto najdemo v opekah, kamninah, betonu, pesku, glini itd., Je zelo nevaren in ima mejno izpostavljenost na delovnem mestu 0,1 mg / m. To pomeni, da v osemurni izmeni noben delavec ne sme zaužiti več kot 0,1 mg / m.

Čeprav drugi prah morda nima omejitve izpostavljenosti na delovnem mestu, lahko prah še vedno škodljivo vpliva na zdravje posameznika. COSHH obravnava prah v industriji kot vsako snov, ki je nevarna.

Pravilno načrtovanje za varno ravnanje

Če so sploh potrebni, mora podjetje zmanjšati emisije na delovnem mestu in zunaj njega ter zmanjšati nastajanje odpadkov z upoštevanjem cikla postopka in uporabljenih izdelkov.

Vsako delovno mesto mora imeti ustrezno načrtovanje, da se nevarna izpostavljenost čim bolj zmanjša ali pa se popolnoma izogne. Poleg tega lahko regulativni organi ustvarijo spodbudne nagrade za delovna mesta, ki zagotavljajo, da je tveganje izpostavljenosti v celoti čim manjše.

Poleg tega je treba pri teh istih premislekih vključiti nove ali spremenjene postopke in postopke, ki se uvajajo na delovnem mestu.

Nevarnost prahu (VIR 3)

Upoštevanje COSHH

COSHH podrobno opisuje jasne smernice o tem, kako je mogoče izpostavljenost prahu zmanjšati na posamezne sektorje, kot so kmetijstvo, tekstil, gradbeništvo, guma, popravila motornih vozil ter kamnolomi in kamnoseki.

Smernica COSHH naj bi delovala kot vodilo za delodajalce z zagotavljanjem nasvetov o tem, kaj naj storijo, da zmanjšajo izpostavljenost nevarnim snovem, kot je prah v industriji oz. na delovnem mestu. Naštete so različne naloge, povezane s prahom, glede na panogo.

Glavna načela nadzora prahu na delovnem mestu

Smernica COSHH opisuje različna načela, ki se jih je treba uporabljati pri nadzoru prahu na katerem koli delovnem mestu. Ti so povzeti spodaj kot:

• Načrtovane in delujoče dejavnosti in procesi bi morali zmanjšati emisije, sproščanje in širjenje nevarnih snovi, ki so prispevale k zmanjšanju zdravja osebe
• Podjetja morajo pri pripravi nadzornih ukrepov upoštevati vse ustrezne poti, ki lahko vodijo do izpostavljenosti od zaužitja do vdihavanja absorpciji kože
• Prah v industriji oz. izpostavljenost prahu je treba nadzorovati z ukrepi, ki so sorazmerni z zdravstvenim tveganjem
• Pri izbiri možnosti nadzora, ki jih lahko uporabimo za zmanjšanje uhajanja in širjenja prašnih delcev, ki so lahko nevarni za zdravje, je pomembno, da izberemo najbolj zanesljive in učinkovite možnosti
• V primeru, da podjetje ne more uporabiti ene metode za nadzor izpostavljenosti svojih delavcev, se lahko odločitev za kombinacijo drugih nadzornih ukrepov, ki vključujejo osebno zaščitno opremo, močno spremeni
• Delodajalci morajo redno pregledovati in preverjati, ali se vsa oprema, ki prispeva k nadzornim ukrepom (npr. centralni sesalni sistem industrije) na njihovih delovnih mestih, stalno nadzira
• Vsi zaposleni se morajo usposobiti o tveganjih in nevarnostih snovi, ki jih obdelujejo, ter o uporabi nadzornih ukrepov, ki so bili razviti za zmanjšanje omenjenih tveganj
• Organizacije morajo zagotoviti, da nadzorni ukrepi, uvedeni na delovnem mestu, ne povečajo splošnega tveganja za varnost in zdravje

VIR (1) CCOHS

VIR (2) GAP Group

VIR (3) EXEON

VIR (4) COSHH